ZNAMKA 450 LET PRVE TISKANE KNJIGE NA SLOVENSKEM

ZNAMKA 450 LET PRVE TISKANE KNJIGE NA SLOVENSKEM
Prvi dve slovenski tiskani knjigi je napisal in leta 1550 izdal tedanji duhovni vodja slovenske reformacije Primož Trubar. To ni presenetljivo, saj rimskokatoliška cerkev v tistih časih ni imela izostrenega posluha za oznanjanje vere v domačem jeziku. Le v nekaterih večjih mestih, npr. v Ljubljani, so posamezni duhovniki lahko pridigali in maševali tudi slovensko.
Prav Trubar, ki je bil med leti 1533 in 1547 večji del časa ljubljanski slovenski pridigar, čeprav je bil idejno že nagnjen k luteranstvu, je pravilno ocenil idejni učinek domačega tiska. Našel je razumevajoče sponzorje v vrstah kranjskega plemstva in z njihovo pomočjo je konec leta 1550 na Bavarskem izdal obsežnejši Katekizem (Catechismus) in obenem, ob splošni nepismenosti ljudstva, še drobno knjižico Abecednik (Abecedarium). Za slovenščino se je torej odločil iz povsem praktičnih razlogov, ne pa zaradi jasne namere utemeljitve slovenskega slovstva. To slednje mu je predstavljalo le stranski cilj. Zgodovinsko gledano pa je izid postal daleč najpomembnejši dosežek slovenskega protestantizma in kot tak eden od prelomnih trenutkov slovenstva.
V Katekizmu so na 224 straneh razloženi važnejši nauki protestantske vere. Dodanih je tudi nekaj pesmi. K lažjemu učenju branja slovenščine, da so se "ti mladi in preprosti Slovenci mogli v kratkem času branja naučiti", je pripomogel Abecednik na 16 straneh. Glede jezika se je Trubar - po zadnjih dognanjih - odločil za tedanji ljubljanski govor z deli njegovega dolenjskega, pa tudi gorenjskega narečja. Poznejše številne slovenske protestantske knjige Trubarjevih sodelavcev in duhovnih naslednikov so seveda izražale jezikovne posebnosti okolišev, iz katerih so izhajali pisci. V Krškem rojeni Jurij Dalmatin se lahko po obsegu in pomembnosti dela ter lepoti jezika mirno postavi ob bok Trubarju. Njegov slovenski prevod Biblije (izšel 1584) je najobsežnejše slovensko delo 16. stoletja in še daleč v poznejši čas. Mednarodnega pomena teh knjig se popolnoma zavemo šele, ko primerjamo letnice nastankov prvih tiskanih knjig v jezikih naših sosedov ali drugih evropskih narodov - npr. pri Nemcih 1534, Madžarih 1573 (tiskana v Lendavi!).
Kot jemlje drevo, ki ponazarja rast in razvoj, svojo moč iz korenin, tako pomenijo prve tiskane knjige eno od osnov za kulturni razvoj slovenstva.