ZNAMKA 500 LET POŠTE NA SLOVENSKEM

500 LET POŠTE NA SLOVENSKEM

Začetek moderne poštne institucije na slovenskih tleh se navezuje na ukrepe nemškega cesarja Maksimiljana I. Habsburškega (1493 -1519), ki je od prihoda na prestol vladal tudi Kranjski, Tržaškemu primorju, Istri, Štajerski in Koroški. Cesar je konec osemdesetih let 15. stoletja na svojem dvoru v Innsbrucku (Avstrija) zaposlil člane italijanske družine Tasso (nemška oblika Taxis), znane kot odlične organizatorje prenosa sporočil na večje razdalje. Najstarejši ohranjen podatek o rednem delu neke od Taxisovih začasnih zvez je iz leta 1490. Na njegovi podlagi so države Avstrija, Italija, Nemčija in Belgija leta 1990 nadvse slovesno proslavljale 500-letnico pošte.
Aprila leta 1500 je na gradu Bruck pri Lienzu umrl goriški grof Lenart, kot poslednji predstavnik nekdaj mogočne goriško-tirolske fevdalne rodbine, saj ni imel moških potomcev. Cesar Maksimiljan je bil z njim v sorodstveni zvezi, zato mu je Lenart za dediščino izročil vso goriško posest. Ob novici o smrti je vladar takoj ukazal zasesti Lienz in Gorico.
Hkrati z odhodom čet v Gorico so Taxisi morali hitro organizirati izredno poštno zvezo do Gorice, vladarjev vicedom v Ljubljani, Simon Ungersbach pa je moral poskrbeti za njen podaljšek od Gorice do Ljubljane. O sami zvezi vemo zanesljivo le to, da je potekala iz Innsbrucka preko Lienza v Pustriški dolini (Pustertal) do Gorice ter na Kranjsko. Imena vmesnih postaj niso znana. Simon Ungersbach je to prvo državno poštno zvezo na Kranjskem - in tudi na Slovenskem - uredil in osebno nadzoroval. V virih je prvič omenjena maja 1500 z vestjo o denarnih težavah poštnih slov na celotni poti do Ljubljane: sli so zahtevali plačila za opravljeno enomesečno delo, innsbruška komora pa denarja zanje ni imela. Dvor je 14. maja sklenil, da naj ljubljanski vladarjev urad za poštno zvezo prispeva 400 goldinarjev, kar je bil zelo visok znesek. Teden dni pozneje je komora še enkrat pozvala goriške in ljubljanske uradnike k plačilu, saj so sli že grozili s štrajkom, vendar so plačilo zavrnili. Vladar je 2. junija moral službo ukiniti, vendar je že po štirih dneh ukazal vnovično nastavitev kurirjev in reden prenos do Ljubljane in nazaj, tako da je zveza delovala vsaj še dober mesec ali več.