ZNAMKA CESTNA VOZILA

Tramvajski voz št. 5 električne cestne železnice v Ljubljani

Industrijska revolucija je povzročila vrsto radikalnih sprememb v življenju ljudi, tudi v prometu.

Prvo rešitev prometnih zagat v mestih so prinesli omnibusi, veliki zaprti vozovi, ki so s parom konj prevažali potnike iz enega dela mesta v drugi. Toda slabo vzdrževane in kotanjaste ceste so bile slaba prometna rešitev. Zato so se v ZDA domislili, da bi po cestah napeljali tirnice, ter s tem zmanjšali trenje koles, hkrati pa dosegli tudi udobnejšo vožnjo. Cestna železnica ali tramvaj je bil rojen!
Preobrat v razvoju tramvaja je pomenil izum Wernerja von Siemensa in njegova uporaba elektrike za pogon tramvaja. Prvemu takemu tramvaju v Berlinu so sledila vsa večja mesta v Evropi in seveda ga je želela imeti tudi Ljubljana. Že v osemdesetih letih predpreteklega stoletja so se dogovarjali o njem, a ostalo je le pri besedah.
Leta 1898 zgrajena velika elektrarna na parni pogon v Ljubljani je v začetku prinašala izgubo. Iskanje novega potrošnika električnega toka je pripeljalo do tramvaja. Koncesijo so podelili podjetju Siemens & Halske z Dunaja, ki pa je od predvidenih 12 prog zgradilo le tri v skupni dolžini 5200 metrov. Dne 6. septembra 1901 je brez posebnih slovesnosti začel v Ljubljani uradno voziti tramvaj. Ljubljana se je s tem uvrstila med prva mesta monarhije, ki so imela električno gnani tramvaj, na Slovenskem pa smo dobili prvo vozilo na električni pogon.
Stari belo rdeči vozovi so se potem, ko jih je prevzela mestna občina, spremenili v belo zelene, kakršni so ostali do konca obratovanja, do druge svetovne vojne. Po osvoboditvi je od starih vozov obratoval le voz št. 5 kot potujoča delavnica. Leta 1956 je našel svoj počitek v Tehniškem muzeju Slovenije. Danes stoji tam restavriran v izgledu svojih prvih dni obratovanja, kot ga vidimo tudi na znamki.