Češka antologija 1 – Dr. Ivan Lah / izredna izdaja *

Naslov Češka antologija. 1 / uredil Iv. Lah , slabše ohranjeno ,kompletno ,redkost

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU.

Izdaja - Izredna izdaja
Založništvo in izdelava Ljubljana : Slovenska matica, 1922 ([Ljubljana] : J. Blasnika nasledniki)
Fizični opis 322 str. : portreti ; 19 cm

,BERLJIVA,
PRVA IZDAJA


POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - LA P3

Lah Ivan, pisatelj in publicist, r. 9. dec. 1881 v Trnovem pri Il. Bistrici kot sin dacarja. Starši so se kmalu preselili v Šmarje na Dol. Dovršil je gimnazijo v Lj. (1895–903) in bil od 3. do 6. razr. gojenec Alojzijevišča. Po maturi je odšel v Prago, kjer je poslušal slavistiko in klas. filologijo, pozneje pa filozofijo in pedagogiko (pri T. G. Masaryku in Fr. Drtini). L. 1908 je odšel kot domači učitelj k rodbini Busbach v Rivo ob Gardskem jezeru, se 1910 vrnil v Prago ter promoviral na Karlovi univerzi. Po doktoratu je potoval na Poljsko, v Rusijo in na Balkan. L. 1911 je vstopil v uredništvo dnevnika Dan, ki je zastopal jugosl. polit. in kult. ideologijo, zato je bil ob začetku svet. vojne 1914 kot polit. osumljenec aretiran in zaprt na lj. gradu, nato interniran v raznih taboriščih, med drugim tudi v Mittergrabernu. L. 1917 so ga poslali kot vojaka na rumunsko bojišče, kjer je bil ranjen; kot ranjenec je v praški bolnici dočakal prevrata, nato nekaj časa bival kot časnikar v Mariboru, kjer je pomagal pri organizaciji mariborskega gledališča, pozneje v Lj. in postal 1920 profesor na mestni ženski realni gimn. v Lj., kjer službuje še sedaj. Profesorski izpit je opravil na lj. univerzi. — L.-ovo književno in publicistično delo je zelo obširno. Pisati je začel že v Alojzijevišču kot tretješolec v list »Večernico« in »Domače vaje«, kot petošolec je napisal zgod. povest Uporniki, ki je pozneje predelana izšla v SV 1906. V javnost je stopil v DS 1900 pod imenom Bogdan in od tedaj sodeloval pri DS do 1907 (psevd. I. S., I. E. Rubin, Ivan Ivanovič). V tej smeri je nastala vrsta slik in krajših novel, ki kažejo dolenjske tipe in so vsebinsko nekak cikl »izgubljenih duš«, n. pr. Stepni kralj, Lovec Roman (DS 1901), Življenje (DS 1902), Voz z oslicami, Slovo (DS 1903), Spomini na Lj. barje, Umetnik (DS 1904), Kovač Peregrin (SV 1907), — vsem se pozna vpliv ruskih romantikov in realistov, predvsem Gogolja in Turgenjeva. Za temi je prišel cikl Dolenjskih povesti, ki so bile namenjene kot celota za MS, pa so izšle posamič v DS, n. pr. Čarovnica, Zavožen voz, Zadnji ribič, Historija hiše (DS 1905), Muzikantje (DS 1906), Zgodba o kovačih, Tepežnika (DS 1907). L. 1905 je stopil L. tudi med Slovanove sotrudnike in 1908 prešel od DS k LZ, kjer je napisal več črtic in novel, ki razodevajo vpliv slov. impresionistične in subjektivistične smeri in se zlasti v stilu čuti vpliv Iv. Cankarjeve umetnosti, n. pr. Krištof in Magdalena (Slovan 1905), Klara (Slovan 1907), Signora Bianca (LZ 1908), Intermezzo (Slovan 1909), Prijateljica Lelja (LZ 1909), Popotnik Nič (Slovan 1910), Romantiki (LZ 1910), Spoznanje, V kraljestvu desetega brata (Slovan 1911), Povest mrliča, Bajka maja (Slovan 1912), Izpoved slepca, Satô (LZ 1912), Olga, Mojster Roba (ZK 1912), Srečanje (Slovan 1914). — Zgodaj je začel pisati zgodovinske povesti, ki jih je zajemal iz ljudske tradicije in iz zgodovinskih reminiscenc dolenjske pokrajine.