Tkanina / Ivan Frankè 1944 * - lepo darilo

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU

Teme
tekstilije | izrazoslovje
Podrobni podatki
Avtor – oseba Franké, Ivan, tekstilstvo
Naslov Tkanina / Ivan Frankè
Vrsta gradiva knjiga
URL medijskega objekta neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1944
Založništvo in izdelava Ljubljana : [samozal.], 1944 ([Ljubljana] : J. Čemažar)
Fizični opis 288 str., 2 pril. : ilustr. ; 22 cm
Opombe Litogr.
Kazalo
Nekontrolirane predmetne oznake tekstilije / izrazoslovje
UDK 677.074:81'373.46
COBISS.SI-ID 26052353

KNJIGA IZDANA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
KNJIGA JE V SLOVENSKEM JEZIKU
LEPO OHRANJENO,KOMPLETNO
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - KY2
ANTIKVARNE KNJIGE,SLOVARJI,STARI UČBENIKI

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠA VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Franke je znan kot realistični portretist in krajinar. Njegova prva učitelja v Ljubljani sta bila Jožef Kogovšek in Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein.[1] Študij je nato od leta 1863 do 1866 nadaljeval na dunajski akademiji, od 1868 do 1873 pa na akademiji v Benetkah. Po naročilu ruske knjeginje Žokovske je 1873 potoval na Kitajsko in se še istega leta naselil v Ljubljani.

Kot znanstveni proučevalec domačih umetnostnih spomenikov in mednarodno priznan strokovnjak v ribogojstvu je objavil mnogo študij, člankov in poročil v slovenskem in nemškem jeziku. V Sloveniji je organiziral več umetnih vališč rib.

V cerkvenih motivih se je naslonil na poznorenesančne beneške mojstre, kar je bilo za tisti čas dokaj nazadnjaško v slikarstvu. Objavljal je članke o slikarstvu, konservatorstvu in ribolovu.

Življenjepis
V rani mladosti se je z materjo preselil v Cerklje. Njegova prva likovna učitelja v Ljubljani sta bila Jožef Kogovšek in Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein. Slikarstvo je študiral od 1863 do 1873 leta, najprej na Dunaju nato pa še v Benetkah.

Po naročilu ruske knjeginje Žokovske je leta 1873 potoval na Kitajsko. Risanje je učil najprej na gimnaziji v Kranju (1878-1888) nato pa še v Ljubljani (1889-1908). Od leta 1880 je bil konzervator in dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Sodi med začetnike slovenskega realizma. Odlikujejo se zlasti njegova zgodnja dela (Avtoportret, ok. 1870; Portret kiparja Ivana Rendića, 1871; Kitajski motiv, 1873). Pozneje je slikal na način akademskega naturalizma, včasih tudi v impresionistični tehniki. Njegove cerkvene upodobitve so zasnovane v izročilu beneške renesanse in nazarencev. Njegove slike krasijo mnoge cerkve, tudi cerkljansko: Križev pot in sv. Mihael. S tema stvaritvama se je zahvalil za čudežno rešitev , da je še kot otrok ostal pri življenju.

Pisal je o slikarstvu in konzervatorstvu. Ukvarjal se je tudi z ribištvom. Bil je začetnik umetne vzreje postrvjih vrst na Kranjskem in avtor osnutka Ribiškega zakona za Kranjsko, ki je bil sprejet leta 1888.