Ruska umetnost do leta 1914 / Vojeslav Molè

RUSKA UMETNOST DO LETA 1914, VOJESLAV MOLE, SLOVENSKA MATICA 1957,

VEČJI FORMAT,TRDE PLATNICE,ZELO LEPE FOTOGRAFIJE
ZELO LEPO OHRANJENA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK-LAB3

Podrobni podatki
Avtor – oseba Molè, Vojeslav, 1886-1973
Naslov Ruska umetnost do leta 1914 / Vojeslav Molè ; [prevedel Francè Vodnik]
Enotni naslov Sztuka rosyjska do roku 1914. slovenski jezik
Ovojni naslov Ruska umetnost
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1957
Založništvo in izdelava Ljubljana : Slovenska matica, 1957 (v Ljubljani : Triglavska tiskarna, 1958)
Fizični opis 322 str., [4] f. pril. : ilustr. ; 25 cm
Drugi avtorji – oseba Vodnik, France, 1903-1986
Opombe Prevod dela: Sztuka rosyjska do roku 1914
Ov. in hrbtni nasl.: Ruska umetnost
Opombe in bibliografija: str. 275-301
Kazali
Predmetne oznake Ruska umetnost -- 18-19.st.
Nekontrolirane predmetne oznake zgodovinski pregledi
UDK 73/76(47)(091)
COBISS.SI-ID 2117889

Vojeslav Mole

Rojstvo
1886[1][2][3]
Gorica[1]
Smrt
1973[1][2][3]
Eugene[d]
Državljanstvo
Poljska
SFRJ
Kraljevina Jugoslavija
Avstro-Ogrska
Poklic
umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor, pesnik, arheolog
Vojeslav Molè, (poljska oblika imena Wojsław), slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik, * 14. december 1886, Kanal, † 5. december 1973, Eugene, Oregon, ZDA.
Mole je umetnostno zgodovino in arheologijo študiral od 1906 na Dunaju, v Krakovu in Rimu, ter 1912 doktoriral na Dunaju. Do začetka prve svetovne vojne je delal pri Deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu. Leta 1914 je bil kot rezervni častnik mobiliziran, na vzhodni fronti ujet in poslan v ujetništvo v Sibirijo. Tam se je med drugim habilitiral na univerzi v Tomsku.
Po vrnitvi iz ujetništva je postal leta 1920 docent, ter 1924 izredni profesor za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1926 se je preselil na Poljsko, kjer je prevzel stolico za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po začetku druge svetovne vojne, leta 1939, se je z družino umaknil v Ljubljano, kjer je v letih od 1940 do 1945 vodil stolico za bizantologijo. Predaval je tudi na oddelku za zgodovino. Leta 1946 se je vrnil v Krakov, kjer je prevzel nekdanje delo in postal 1947 redni član Poljske akademije znanosti (umetnosti) v Krakovu, ter 1961 dopisni član SAZU. Leta 1961 ga je Zveza poljskih umetnostnozgodovinskih društev proglasila za častnega člana. Leta 1966 se je preselil k svoji hčeri v ZDA.
Neoklasicizem in artizem sta rodila pesniške začetke Vojeslava Moleta. Toplejše so njegove pesmi, ki so nastale v ruskem ujetništvu. Mole pa je tudi upoštevan umetnostni zgodovinar. S kritičnim in esejističnim delom je povezoval Poljake in Slovence. Umetnost je pojmoval kot eno temeljnih funkcij kulture, umetnika pa kot odločujočega v kulturnem razvoju. Poljake je seznanjal z dosežki slovenske literature, Slovence pa s poljskimi umetniškimi deli. Svoje življenje je popisal v »avtobiografiji humanista« Iz knjige spominov (1970). Mole je sodeloval tudi pri enem največjih slovarskih del na Poljskem, Slovarju slovanskih starožitnosti, kjer je bil urednik in pisec člankov o najstarejši umetnosti pri Slovanih.
Vojeslav Mole je bil poročen s Poljakinjo Elo Mole. Njegov sin Marijan Mole je bil priznan strokovnjak za zgodovino Irana.