Umetnost Južnih Slovanov / Vojeslav Molè

UMETNOST JUŽNIH SLOVANOV – Vojeslav Mole,Slovenska matica Ljubljana 1965, 586 strani,

VEČJI FORMAT,TRDE PLATNICE,ZELO LEPE FOTOGRAFIJE
ZELO LEPO OHRANJENA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK-LAB3

Podrobni podatki
Avtor – oseba Molè, Vojeslav, 1886-1973
Naslov Umetnost Južnih Slovanov / Vojeslav Molè ; [prevedel France Vodnik]
Enotni naslov Sztuka Słowian Południowych. slovenski jezik
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1965
Založništvo in izdelava Ljubljana : Slovenska matica, 1965 (v Ljubljani : Delo)
Fizični opis 586 str., [4] f. barvnih pril. : ilustr. ; 25 cm
Drugi avtorji – oseba Vodnik, France, 1903-1986
Opombe Prevod dela: Sztuka Słowian Południowych
Bibliografija: str. 528-533
Résumé: L'art des Slaves Méridionaux
Kazalo
Nekontrolirane predmetne oznake likovna umetnost / južnoslovanske umetnosti / slovenska umetnost / hrvaška umetnost / bolgarska umetnost / zgodovinski pregledi
makedonska umetnost / srbska umetnost / bosanska umetnost
UDK 7.03(497)(091)
73/76(497.1)
73/76(497.2)
016:73/76(497.1)
COBISS.SI-ID 4113921


Vojeslav Mole

Rojstvo
1886[1][2][3]
Gorica[1]
Smrt
1973[1][2][3]
Eugene[d]
Državljanstvo
Poljska
SFRJ
Kraljevina Jugoslavija
Avstro-Ogrska
Poklic
umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor, pesnik, arheolog
Vojeslav Molè, (poljska oblika imena Wojsław), slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik, * 14. december 1886, Kanal, † 5. december 1973, Eugene, Oregon, ZDA.
Mole je umetnostno zgodovino in arheologijo študiral od 1906 na Dunaju, v Krakovu in Rimu, ter 1912 doktoriral na Dunaju. Do začetka prve svetovne vojne je delal pri Deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu. Leta 1914 je bil kot rezervni častnik mobiliziran, na vzhodni fronti ujet in poslan v ujetništvo v Sibirijo. Tam se je med drugim habilitiral na univerzi v Tomsku.
Po vrnitvi iz ujetništva je postal leta 1920 docent, ter 1924 izredni profesor za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1926 se je preselil na Poljsko, kjer je prevzel stolico za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po začetku druge svetovne vojne, leta 1939, se je z družino umaknil v Ljubljano, kjer je v letih od 1940 do 1945 vodil stolico za bizantologijo. Predaval je tudi na oddelku za zgodovino. Leta 1946 se je vrnil v Krakov, kjer je prevzel nekdanje delo in postal 1947 redni član Poljske akademije znanosti (umetnosti) v Krakovu, ter 1961 dopisni član SAZU. Leta 1961 ga je Zveza poljskih umetnostnozgodovinskih društev proglasila za častnega člana. Leta 1966 se je preselil k svoji hčeri v ZDA.
Neoklasicizem in artizem sta rodila pesniške začetke Vojeslava Moleta. Toplejše so njegove pesmi, ki so nastale v ruskem ujetništvu. Mole pa je tudi upoštevan umetnostni zgodovinar. S kritičnim in esejističnim delom je povezoval Poljake in Slovence. Umetnost je pojmoval kot eno temeljnih funkcij kulture, umetnika pa kot odločujočega v kulturnem razvoju. Poljake je seznanjal z dosežki slovenske literature, Slovence pa s poljskimi umetniškimi deli. Svoje življenje je popisal v »avtobiografiji humanista« Iz knjige spominov (1970). Mole je sodeloval tudi pri enem največjih slovarskih del na Poljskem, Slovarju slovanskih starožitnosti, kjer je bil urednik in pisec člankov o najstarejši umetnosti pri Slovanih.
Vojeslav Mole je bil poročen s Poljakinjo Elo Mole. Njegov sin Marijan Mole je bil priznan strokovnjak za zgodovino Irana.