Zgodovinska konstitucija modernega muzeja / Lidija Tavčar

Naslov Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije / Lidija Tavčar
Vrsta gradiva znanstvena monografija
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 2003
Založništvo in izdelava Ljubljana : ISH - Fakulteta za podiplomski humanistični študij : Narodna galerija, 2003 (Collegium graphicum)
Fizični opis 280 str. : ilustr. ; 20 cm
Zbirka ǂKnjižna zbirka ǂDokumenta / ISH, ISSN 1408-1199
ISBN 961-6029-63-0 (Narodna galerija)
Opombe Bibliografija: str. 273-280
Abstract
Predmetne oznake Muzeji -- Zgodovina -- Družbena vloga
Umetnost -- Zgodovina
Nekontrolirane predmetne oznake muzeologija / zgodovina muzejev / muzejske zbirke / muzejska pedagogika / muzeji / galerije / stilna obdobja / likovna umetnost / zgodovinski pregledi / kulturna dediščina / antika / srednji vek / renesansa / zasebni muzeji / javni muzeji / 17. st. / 19. st. / 18. st. / 20. st. / moderni muzeji / postmoderni muzeji / estetska vzgoja
UDK 069(091)
7.03(091)
Povezava
DCOBISS Naslovnica Format(i): image/jpeg

Povzetek Knjiga se ukvarja z zgodovinsko konstitucijo modernega muzeja kot sestavine zahodne civilizacije in se pri tem osredotoča na izobraževalno in vzgojno vlogo muzejev. Prične se z obravnavo vloge muzeja v starem veku, kjer imamo na eni strani mouseion, ki lahko velja za izobraževalno institucijo enako kot Platonova Akademija, vendar ni imel razstavne funkcije, na drugi strani pa različne zbirke umetnin, razstavljene v zasebnih ali javnih prostorih, ki pa niso imele izobraževalne funkcije. Nadaljuje se s položajem v srednjem veku, ki je pojmoval likovno umetnost kot poučevanje, in sicer na temelju "pedagogike strahovanja", edina oblika javnega muzeja v njem pa je bila cerkev s svojimi zbirkami redkosti in čudes, med katere sodijo tudi relikvije. Od tod dalje pa knjiga poskuša razumeti konstitucijo muzejev predvsem v okvirih epistemološkega polja posameznega zgodovinskega obdobja in se pri tem opira na Foucaultovo analizo vzpostavitve epistemološkega polja renesanse, klasičnega obdobja in moderne dobe, kot je podana v njegovem delu Besede in stvari. Tako je izpostavljena zgodovina pogojev, ki so omogočili razne oblike muzejskih praks. V tej luči so nato pojasnjene nekatere značilnosti zbirk in muzejev. Knjiga se konča s problematiko muzejev v postmoderni dobi, ko naj bi le-ti po mnenju Lyotarda zanemarili možnosti, ki jih ponujajo moderne informacijske tehnologije.