Skupina Pevcev Iz Sel – Oj Ti Španič Moj RTV Ljubljana – LP 1101 1976

Skupina Pevcev Iz Sel - Oj Ti Španič Moj (Slovenska Ljudska Pesem S Sel Na Koroškem)
RTV Ljubljana – LP 1101, iz leta 1976

Plošča igrana 1x ali nikoli.
Lahko pošljem.

Skupina petih pevcev s Sel, gorske vasi onkraj Karavank, je bila vrsto let znana kot ena najboljših, če ne najboljša koroška pevska skupina, ki je veliko nastopala s koroško pesmijo v domači avtentični ljudski obliki in tudi v priredbah. Z leti so iz fantov postali mladi možje, kmečki gospodarji ali delavci. Ko se je približala možnost ujeti njihovo pesem na ploščo v trajen spomin, je kvintet Selanov zaradi življenjskih razmer medtem prenehal z delom. Treba je bilo za to priliko oživiti skupino v delno novi sestavi: Pristovnik Franc, Ora-žej Pepi, Roblek Hanzej. Kelih Lojze, Kelih Florijan.
Na njihov predlog je bila v program vključena tudi še pevska skupina šestih deklet in mladih žena, ki dopolnjuje pesemski in pevski portret te gorske vasi z bogato pevsko tradicijo: Oražej Mira, Jug Edit, Pavlič Hilda, Oražej Emi, Čebulj Marica, Oražej Lidija.
brez slehernih not. dosti obsežnega repertoarja obeh skupin so za ploščo izbrane njihove domače pesmi, ki jih poznajo iz izročila
Iz Tako v fantovskih pesmih živi deloma (A/1, 4, 6; B/1, 4) še prelepo staro izročilo petja na tretji glas ali tretko, čemur pravijo po koroško na čriez. Posebni prvi začetni pesmi na obeh straneh plošče sta prava pevska bisera tega načina petja. Pa tudi v drugih pesmih prevladuje daleč od umetne zborovske glasbe - vodilna melodija v srednjem glasu, ki poje naprej. Pesmi so povečini ljudske, zrasle na rožanskih tleh, kamor spadajo seveda tudi Sele. Precej izmed njih kaže koroško značilnost, da so sestavljene iz več samo-stojnih štirivrstičnih kitic v tim. poskočnem ritmu, ki se pojo na isto melodijo, pa so zato vsebinsko med seboj le rahlo ali tudi komaj povezane (A/2, 3, 6; B/3, 5, 7). Tri pesmi so umetnega izvira, toda prešle v ljudsko izročilo. «Kmetovski ovčar (B/2) je pesni-tev Jož. Lipolda, objavljena že v drugi izdaji prve slovenske posvetne pesmarice Ahacla v Celovcu leta 1838, in je morda posnetek ka kega tujega vzorca. Kot pa se pri ponarodelih pesmih večinoma zgodi, ubira napev Selanov svoja ljudska pota daleč od svojčas objav-ljene melodije. Po času nastanka je tej pesmi blizu Kdorkol pod milim nebom živi (B/7). Dosti bledo moralizatorsko besedilo J. Virka ne skriva častitljive starosti, očitno pa ji predvsem melodija podaljšuje življenje do današnjih dni. Tretjo tako, Ko se možila bos (A/9), pa je očitno prinesel v Sele celo v knjižnem jeziku novejši čas s svojo priljubljeno sentimentalnostjo.
V času, ko nekoč bogata domača slovenska pesem onstran Karavank počasi zamira, predstavljajo pesmi iz Sel dragocen dokument, za katerega moramo biti pevcem in pevkam hvaležni. Naj bi se slovensko petje oglašalo tudi še iz ust njihovih otrok in vnukov.
Valens Vodušek

A1 Oj Ti Španič Moj 2:20
A2 Na Vsuočih Horah Sonce Seje 2:15
A3 So Pa Oča Noj Mamca 1:45
A4 Je Pa Rinčica Padwa 2:45
A5 Kaj Je Ncoj Za N Fajn Večier 1:58
A6 Ribce Po Jezeri Plavajo 2:35
A7 Pršwa Bo Ljuba Vihred 2:00
A8 Večen Bueh Vse Živi 1:40
A9 Ko Se Možila Boš 2:20

B1 Je Pa Davi Swanca Padwa 1:55
B2 Jes Sem En Kmetovski Ovčar 3:10
B3 Kadar Zila Noj Drava 2:15
B4 Drumelca Moja 3:20
B5 Tam Dow Za Dravo 1:55
B6 Glej Kak Sončice Sije 1:45
B7 Sonce Je Tak Nizko Sjalo 2:00
B8 Sem Mislu Snuoči V Ves Iti 1:25