Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem *

KNJIGA JE SICER LEPO OHRANJENA,VENDAR POPUŠČA LEPILO
BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU

Podrobni podatki
Avtor – oseba Pahor, Drago
Naslov Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem : 1943-1945 / Drago Pahor
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1974
Založništvo in izdelava Trst : Založništvo tržaškega tiska, 1974
Fizični opis 126 str. : ilustr. ; 21 cm
Nekontrolirane predmetne oznake Primorska / NOB / osnovne šole / partizansko šolstvo
UDK 373.3(497.4-15)"1943/1945"
COBISS.SI-ID 1662216

SREDNJE OHRANJENO,MEHKE PLATNICE,NOTRANJOST LEPA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )
Reflektor
#Zgodovina
#Pregled dneva
#Top zgodbe
#Podjetništvo
#Potovanja
#Zdravo življenje
Svetnik dneva: Sveta Cita
Več
Ivo Jevnikar: Aretacija, deportacija in povojno izginotje Ernesta Jazbeca [1]
Ivo Jevnikar
Za vas piše:
Ivo Jevnikar
Objava:
01. 04. 2025 / 06:23
Deli:
Facebook
X
LinkedIn
Kopiraj povezavo
Oznake: Družba, Šolstvo, Vojna, Zgodovina
Čas branja:
11 minut
Nazadnje Posodobljeno: 25.03.2025 / 16:36
Poslušaj članek
Ivo Jevnikar: Aretacija, deportacija in povojno izginotje Ernesta Jazbeca [1]
Dr. Ernest Jazbec VIR: Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, fond Biografski arhiv, arhivska enota Ernest Jazbec
Ernest Jazbec je bil pomembna osebnost na Tržaškem. Med drugo svetovno vojno je – med kladivom komunistov in nakovalom fašistov in nacistov –ustanavljal in obnavljal slovenske šole. Nacisti so ga oktobra 1944 aretirali in poslali v taborišče. Domov se ni vrnil.
Nadaljevanje iz: Ernest Jazbec, Trst, Primorska, šolstvo

Ernest Jazbec se je rodil 16. aprila 1913 v ugledni družini v Svetem pri Komnu. Oče je bil med drugim komenski župan. Na univerzi v Padovi je leta 1941 diplomiral iz prava, leta 1943 pa še iz političnih ved. V Trstu je odprl odvetniško pisarno. Kot narodno in krščansko opredeljen izobraženec je bil najprej v krogu Virgila Ščeka in Engelberta Besednjaka. Po skoraj enem letu fašističnega zapora v Gorici (od novembra 1942 do septembra 1943) se je približal partizanom, a se od njih prav kmalu oddaljil. Intenzivno je nato ustanavljal in obnavljal slovenske šole na Tržaškem. Nacisti so ga oktobra 1944 aretirali in poslali v taborišče. Domov se ni vrnil.


Dr. Ernest Jazbec VIR: Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, fond Biografski arhiv, arhivska enota Ernest Jazbec

Študijsko srečanje o Ernestu Jazbecu v Gorici
V Trgovskem domu v Gorici je bilo 25. oktobra 2019 študijsko srečanje z naslovom Ernest Jazbec – domoljub zunaj kalupov. Posvečeno je bilo pomembni primorski osebnosti, njeni vlogi ter nepojasnjeni usodi v zapletenem in tragičnem času vojne in revolucije.

Vrsto let je bilo njegovo ime omadeževano zaradi obtožb o soodgovornosti za umor Stanka Vuka, Danice Tomažič Vuk in Draga Zajca 10. marca 1944 v Rossettijevi ulici v Trstu. Temu vprašanju se študijsko srečanje v Gorici, ki so ga priredili Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta, ni izognilo, vendar je obravnavalo tudi širšo sliko Primorske med vojno, vlogo »goriške sredine«, obnavljanje šolstva itd. O tem pričajo naslovi referatov: Majda Jazbec Maček, Spomini na mojega strica Ernesta; Renato Podbersič, Mladostni dnevniški zapiski Ernesta Jazbeca; Peter Černic, Ernest Jazbec in tajna krščansko-socialna organizacija na Primorskem; Jože Možina, Revolucionarni ekstremizem KPS, ki ga je Ernest Jazbec zavračal; Miroslava Cencič, Dr. Ernest Jazbec – organizator slovenskega šolstva na Primorskem; Martin Brecelj, Neosnovano obtoževanje Ernesta Jazbeca trojnega umora v Rossettijevi ulici; Ivo Jevnikar, Aretacija, deportacija in izginotje po osvoboditvi.


Zaslužni za razkritje resnice o dr. Ernestu Jazbecu na študijskem srečanju v Gorici 25. oktobra 2019. FOTO: Ivo Žajdela

Prizadevanja nečakinje Ernesta Jazbeca Majde Jazbec, por. Maček
Srečanje je uvedel Martin Brecelj, povezovala ga je Erika Jazbar. Imelo je velik medijski odmev: Med drugim so referati dosegljivi v avdio arhivu Radia Ognjišče, za katerega jih je v rubriki Moja zgodba predstavil Jože Bartolj v petih delih od 12. januarja do 8. marca 2020.

V načrtu je bila tudi izdaja zbornika, do katere pa ni prišlo. Več omenjenih avtorjev je sicer to snov obdelalo tudi v svojih znanih monografijah. Širši javnosti je, žal, teže dostopno gradivo, ki ga je v samozaložbi izdala nečakinja Ernesta Jazbeca Majda Jazbec, por. Maček, ki se je z veliko ljubeznijo in natančnostjo poglobila v zgodovino svoje širše družine in še posebej v zgodbo Ernesta Jazbeca.

V nekakšnem samizdatu je objavila več spisov na to temo. Več pričevanj je zbrala v razmnoženini Spomini nečakov (dalje: Spomini nečakov). Pozneje je svoj referat iz Gorice dopolnila, obogatila s fotografijami in dokumenti ter razmnožila pod naslovom Posvet o dr. Ernestu Jazbecu.

Svoje spomine, spoznanja, raziskave, dokumentarno gradivo, povzetke iz dnevnika, ki ga je Ernest pisal v letih 1928–1938, in povzetke goriškega posveta je leta 2023 predstavila v 125 strani obsežni, bogato dokumentirani knjigi, ki jo je tudi pripravila v samozaložbi (Majda Jazbec Maček, Potujemo čakamo, samozaložba, Ljubljana 2023; dalje: Majda Jazbec).

Mogoče je lahko zanimiv referat, ki sem ga za Gorico pripravil tudi podpisani, ki pa se zaradi razdelitve snovi na omenjenem študijskem srečanju ne dotika tragedije Vuk–Tomažič–Zajc, temveč se omejuje le na zadnje obdobje Jazbečevega življenja in na nekatere manj znane okoliščine. Za to objavo sem ga nekoliko posodobil.


Sorodnica Ernesta Jazbeca Majda Jazbec Maček (desno) je prikazala družino, iz katere je izhajal. FOTO: Ivo Žajdela

Vprašanja glede Jazbečeve aretacije oktobra 1944
Tržaški šolnik in raziskovalec Drago Pahor je leta 1974 izdal knjigo Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943–1945 (Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1974; dalje: Pahor). V marsičem je odgovor na spomine prof. Alojzija Geržiniča o obnavljanju slovenskega šolstva v okviru Slovenskega narodnega varnostnega zbora (»primorski domobranci«) v takratni obsežni tržaški pokrajini v času nemške zasedbe. (Alojzij Geržinič, Pouk v materinščini – da ali ne? Delo za slovensko šolstvo na Tržaškem v zadnjih mesecih nemške okupacije, Založba Sij, Buenos Aires 1972. Besedilo te knjižice je bilo pozneje z nekaj popravki in dopolnili vključeno v avtorjevo knjigo spominov, zato bodo navedki iz te izdaje: Alojzij Geržinič, Od Save do Srebrne reke, Mladika, Trst 2015; dalje: Geržinič).

Oba sta pisala tudi o delu dr. Ernesta Jazbeca na šolskem področju, a Pahor je objavil tudi nekaj podatkov o Jazbečevi življenjski poti in aretaciji. Menda je kot prvi objavil domnevo, da so ga nacisti aretirali kot agenta angleške obveščevalne službe. Priznal mu je veliko vitalnost, obenem pa zapisal (Pahor, str. 34–37.): »Sploh je bil Jazbec kaj zagonetna oseba.

LOK - JF1
/ SLOVENSKI AVTORJI,SLOVENSKO LEPOSLOVJE,BIOGRAFIJE,BIBLIOGRAFIJE,LITERARNE ŠTUDIJE,SPOMINI,