Tuberkuloza - kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem / Golnik *

LEPO UHRANJENO,VEČJI FORMAT,TRDE PLATNICE
TUBERKULOZA KUGA 19. IN 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM NA PRIMERU SANATORIJA GOLNIK 1921-1998
NA VOLJO STA DVE KNJIGI, OBE SKUPAJ 20% CENEJE !!!


Naslov Tuberkuloza: kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem : na primeru sanatorija Golnik 1921-1998 : [znanstvena monografija]
Avtor Zvonka Zupanič Slavec
Založnik Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljublijani, 2009
ISBN 9616676032, 9789616676038
Dolžina 343 straniInštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljublijani, 2009

,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR,JAZ PLAČAM POŠTNINO

LOK-KP-ST-6X

Podrobni podatki
Avtor
Zupanič Slavec, Zvonka
Naslov
Tuberkuloza : kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem : na primeru sanatorija Golnik 1921-1998 : [znanstvena monografija] / Zvonka Zupanič Slavec ; [fotografija Franjo Jug ... et al.]
Drugi naslovi
Tuberculosis - plague of the 19th and 20th century among Slovenians
Tuberculosis
Tuberkuloza - kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik (1921-1998)
Tuberkuloza - kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik
Vrsta gradiva
znanstvena monografija ; neleposlovje za odrasle
Jezik
slovenski
Leto
2009
Založništvo in izdelava
V Ljubljani : Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete : Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije ; Golnik : Bolnišnica ; = Ljubljana : Institute for History of Medicine, Faculty of Medicine : Slovenian Scientific Society for the History of Health Culture ; Golnik : University Clinics of Respiratory and Allergic Diseases, 2009 ([Ljubljana] : Littera picta)
Fizični opis
343 str. : ilustr. ; 30 cm
Drugi avtorji
Granda, Stane
Kotnik, Vladimir
Jug, Franjo, fotograf
Slavec, Ksenija, 1988-
Furlan, Jana, 1931-
Kern, Izidor
ISBN
978-961-6676-03-8 (Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije)
Opombe
Tretji dodatek k nasl. v kolofonu
V kolofonu tudi nasl. in dodatki k nasl. v angl.: Tuberculosis : plague of the 19th and 20th century among Slovenians : Golnik case study (1921-1998) : monograph
Kulturni zgodovinar knjigi o jetiki na pot / Stane Granda: str. 9-11
Vloga in pomen tuberkuloze pri razvoju zdravstva na Slovenskem / Vladimir Kotnik: str. 12-13
BSDOCID146573
Bibliografija: str. 333-337
Povzetek v slov. in angl.
Predmetne oznake
Pljučna tuberkuloza – Zgodovina – Slovenija
Nekontrolirane predmetne oznake
epidemiologija / tuberkuloza / Slovenija / zgodovina / 19.-20. stol.
epidemiology / tuberculosis / Golnik / Slovenia / history / 19th-20th cent.
UDK
616.24-002.5(497.4)
COBISS.SI-ID
246230016

Tuberkuloza – kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru Golnika (1921–1998)
Jetika je v 19. in 20. stoletju prizadejala slovenskemu in drugim južnoslovanskim narodom veliko
hudega. Posegala je na vsa področja življenja in dela ter v kolesje trpke zgodovine potegnila številne
družine. Povezana je bila z revščino, nerazvitostjo in pomanjkljivo izobrazbo, zato jo je bilo težko
zdraviti, predvsem pa preprečevati. Dodatna nemoč je izvirala iz njene terapevtske neobvladljivosti
vse do odkritja antibiotika streptomicina (1943) in drugih antituberkulotikov, ki pa so prišli do polnega
izraza šele dve desetletji za tem. Terapevtska nemoč pri jetiki je bila dvojna: prva dobesedna, druga
socialna, ko si bolni večinoma niso mogli privoščiti načina zdravljenja, ki je bil sprejet kot priporočljiv
že sredi 19. stoletja. Sanatorijsko zdravljenje se je med Slovenci razvilo šele po prvi svetovni vojni.
Potrebovali so ga predvsem številni jetični vojni invalidi, ki so se leta 1918 vračali s front, še posebej
soške. Kljub razpadanju je habsburška monarhija sredi 1. svetovne vojne še mislila na ustanavljanje
tovrstnih ustanov, iskala zanje lokacije in jim namenjala državna sredstva. Prav tako kljub vojaškemu
stroju se avstrijski javnozdravstveni sistem, ki se je razvijal od van Swietna konec 18. stoletja, ni sesul,
ampak je iskal pot za sistematično zdravljenje jetičnih. Slovenski narod je zadržal dobre strani
avstrijske zdravstvene organizacije in jo po vojni razvijal tudi sam. Po nastanku nove države Srbov,
Hrvatov in Slovencev je tudi v njej zaživelo delo proti tuberkulozi na raznih ravneh in v različnih
okoljih. Skupna želja je bila, da iztrgajo iz krempljev bolezni številne mlade žrtve in preprečijo širjenje
bolezni.
Knjiga prikazuje zatiranje kronične, nalezljive, socialne bolezni tuberkuloze, ki je bila
povezana z visoko smrtnostjo, in spopad zdravstva s to kugo industrijske družbe 19. in 20. stoletja.
Med vsemi takratnimi boleznimi je imela najvišjo obolevnost, bolniško odsotnost in tudi smrtnost, kar
se je drastično odražalo v narodni ekonomiji in tragičnih zgodbah številnih družin. Pomembna je bila
družbena angažiranost: iskali so obolele, jih izolirali in s sprejetimi načini tudi zdravili. V
javnozdravstveni dejavnosti pa je tuberkuloza terjala drugačen pristop kot druge nalezljive bolezni.
Kljub odkritju številnih uspešnih cepiv, ki so od konca 19. stoletja človeštvo obvarovala pred
množičnim umiranjem za kužnimi boleznimi, se to pri tuberkulozi ni obneslo. Muhaste narave
tuberkuloze se s cepivom ni dalo ukrotiti.
Monografija na prikazu golniškega protituberkuloznega sanatorija, ki je bil vzor za ves
nekdanji jugoslovanski prostor, ohranja spomin na trud in predanost celotne družbe, zdravstvenega
osebja in drugih vpletenih v zatiranje te bolezni. Golniški primer je reprezentativen za obravnavo
tuberkuloze v vseh predstavljenih obdobjih, prav tako njegove metode dela in rezultati zdravljenja.
Podobne usode bolnih bi sicer našli kjerkoli po razvitem svetu, le da bi bolniki nosili druga imena in
govorili druge jezike. Način zdravljenja jetike na Golniku je bil značilen za ves razviti svet, trud
udeleženih pa je bil večji, ker nekdanja Jugoslavija ni sodila med bogate države. Zato je bilo potrebno
delati z minimalnimi sredstvi in z maksimalnim angažiranjem ljudi. Protagoniste dogajanja in njihove
sodelavce je odlikovala izjemna predanost poklicu in svojemu poslanstvu. S skupnim trudom so na
Kranjskem obolevnost 500 bolnikov na 100.000 prebivalcev leta 1890 zmanjšali v Sloveniji sredi 60.
let, ko je tuberkuloza postala obvladljiva bolezen, na 15 bolnikov na 100.000 prebivalcev.
Potuberkulozna zgodba, zajeta v zadnjem delu knjige, kaže, da mora biti zdravstvo prožno in
iskati nove poti ob velikih preobratih, ki jih prinese zatrtje neke bolezni.
Knjiga torej pripoveduje zgodbo industrijske družbe skozi enega izmed vitalnih človeških
organov – pljuč, ki jih je pred stoletjem zaradi človeške bede napadala predvsem socialna bolezen
tuberkuloza, nato zaradi prekomernega kajenja pljučni rak in še kasneje zaradi ekoloških sprememb in
vse večje onesnaženosti zraka alergijska bolezen astma. Zgodovina golniškega protituberkuloznega
sanatorija, kasnejše bolnišnice in klinike za pljučne bolezni in alergijo, je torej zgodovina družbe 20.
stoletja skozi prizmo obvladovanja težkih kroničnih pljučnih bolnikov in številnih posledic, ki jih
prinašajo družbi.
Zdravstvena tematika je v knjigi sicer osrednja, a iz monografije odseva tudi življenje 20.
stoletja, ki ga je tuberkuloza še kako zaznamovala. Njene ekonomske, socialne, psihološke, sociološke
in številne druge posledice so tudi času nadele jetični pridih. Delo tudi razkriva, da Slovenija nikoli ni
bila zdravstvena provinca in da so tukaj bolniki lahko dobili vso znano zdravstveno pomoč.
Poznavanje in upoštevanje »zlatih pravil« preventivnega vedenja pa naj tudi s tem delom pomaga
preprečiti, da se jetika ne bi več razplamtela.