Kostanjeviška opatija 1234 - 1786 *

Podrobni podatki
Avtor – oseba Mlinarič, Jože, 1935-2021
Naslov Kostanjeviška opatija 1234-1786 / Jože Mlinarič ; [fotografija Zvone Pelko ; prevodi povzetkov Janez Hollenstein, Ernest Cahill, Claude Besson]
Drugi naslovi Kostanjeviška opatija
Vrsta gradiva znanstvena monografija ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1987
Založništvo in izdelava Kostanjevica na Krki : Galerija Božidar Jakac, 1987 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis XIV, 694 str., [48] str. pril. : ilustr. ; 25 cm
Drugi avtorji – oseba Pelko, Zvone
Grafenauer, Bogo
Smrekar, Lado
Hollenstein, Janez
Cahill, Ernest
Besson, Claude
Opombe Ilustr. na spojnih listih
Knjigi na pot / Lado Smrekar: str. IX-X
K zgodovini kostanjeviškega samostana in belih menihov na Slovenskem / Bogo Grafenauer: str. XI-XII
Bibliografija: str. 585-586
Povzetek v slov., franc., nem. in angl.
Kazalo krajevnih in osebnih imen
Predmetne oznake Kostanjevica na Krki -- Samostan -- Zgodovina -- 1234-1786
Nekontrolirane predmetne oznake kulturna zgodovina / cerkvena zgodovina / cerkvena umetnost / samostani / meniški redovi / cistercijanci / beli menihi / Kostanjevica na Krki / 1234/1786
cultural history / Church history / ecclesiastical art / Cistercian monks / white friars / monasteries / monks / Slovenia
UDK 271.12(497.4 Kostanjevica)(091)
COBISS.SI-ID 17409793
Jože Mlinarič (latinist)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jože Mlinarič (latinist)
Portret
Rojstvo 13. marec 1935
Maribor
Smrt 13. november 2021[1] (86 let)
Državljanstvo Slovenija
SFRJ
Kraljevina Jugoslavija
Poklic zgodovinar, prevajalec, univerzitetni učitelj, klasični filolog
Za druge pomene glej Jože Mlinarič (razločitev).
Jože Mlinarič, slovenski klasični filolog, zgodovinar, arhivar, latinist, prevajalec, akademik, * 13. marec 1935, Maribor, † 13. november 2021[2][3]

Po maturi na Klasični gimnaziji v Mariboru (1954) se je vpisal na oddelek za klasično filologijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je 1961 diplomiral, nato pa je (kot izredni študent) 1969 diplomiral še na oddelku za zgodovino te univerze.

Kot srednješolski profesor je poučeval na gimnazijah na Ravnah in v Novem mestu (1959–65), kjer je bil nato 1965–71 arhivar v Dolenjskem muzeju, 1971–90 pa je v Pokrajinskem arhivu v Mariboru vodil oddelek za starejše gradivo (izpred 1850).

1977 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Vita Mariae metrica, tekstnokritično, historiografsko in literarno analizo nad 8.000 verzov obsegajočega latinskega epa o Marijinem življenju (13. stol.), ki ga je na začetku 14. stoletja v Žički kartuziji prepesnil brat Filip Žički. Predaval je sprva (po 1978) honorarno, od leta 1990 pa kot redno zaposleni na oddelku za zgodovino Pedagoške (kasneje Filozofske) fakultete v Mariboru, kjer je predaval srednjeveško zgodovino s prvimi tremi stoletji novega veka (obdobje fevdalizma) in pomožne zgodovinske vede od 1995 kot redni profesor. Upokojil se je leta 2000.

Raziskoval je zgodovino zemljiških gospostev, meniških redov in samostanov. V letih od 1982 do 2009 je objavil osem monografij s področja monasteriologije, v katerih je obravnaval preteklost devetih srednjeveških samostanov na slovenskem ozemlju od njihovega nastanka do razpustitve v jožefinskih reformah konec 18. stoletja: kartuzij v Bistri, Jurkloštru, Pleterjah in Žičah, cistercijanskih samostanov v Kostanjevici in Stični, pa tudi dominikanskih samostanov v Marenbergu (Radlje), na Ptuju in v Studenicah in na koncu proučil še Cistercijanski samostan Rein pri Gradcu z vidika stikov z našimi samostani, ki je bila medpri nas malo poznanimi, a ključnimi viri za zgodovino naših starejših samostanov.

Kot strokovnjak za štajerske arhive je sodeloval pri izvedbi arhivskega sporazume z Avstrijo iz leta 1923 in restitucije v letih 1941–45 v Avstrijo odpeljanega kulturnega blaga. Zbral in uredil je 36 zvezkov virov pod naslovom Gradivo za zgodovino Maribora (1975 - 2011) in uredil Zbirko listin 1246-1865 (1987).

Prevajal je iz antične literature, tako starogrške (Anakreontika ali pesmi o vinu in ljubezni, 1968), kot tudi rimske (Propercij, Pesmi, 1973) oz. novoveške latinščine (J. V. Valvasor, Theatrum mortis humanae,1969) in stare nemščine (v: Srednjeveško slovstvo: izbrano delo, 1972).

Univerza v Mariboru mu je za njegov doprinos podelila zlato plaketo (1998) in naziv zaslužni profesor (2003). Mestna občina Maribor mu je za življenjsko delo podelila Glazerjevo nagrado (2003) in ga imenovala za častnega občana (2008). Papež Janez Pavel II. mu je za dosežke pri raziskovanju starejše slovenske cerkvene zgodovine, zlasti še preteklosti naših srednjeveških samostanov, podelil naslov viteza komendatorja sv. Gregorja Velikega iz svetnega reda (1999).

Leta 1995 je bil izvoljen za izrednega in 2001 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2004 je postal častni član Arhivskega društva Slovenije, 2005 pa častni predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Veljal je za vodilnega štajerskega zgodovinarja. Njemu v čast je v zbirki Studia Historica Slovenica izšel Mlinaričev zbornik v dveh zvezkih (2005, 2006).

,SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST ZELO LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,VEČJI FORMAT 697 STRANI
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA
B R E Z P L A Č N A

LOK - O4

Jože Mlinarič: Kostanjeviška opatija 1234—1786, Kostanjevica na Krki 1987, 697 str.
Avtor(ji): Dolinar, France M.
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Vir: Kronika, 1987, št. 3, Kronika, 1987, No. 3
Leto: 1987
Ključne besede: ocene in poročila, Reviews and Reports
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije
Soavtor(ji): Marjan Drnovšek (gl. ur.), Stane Granda (odg. ur.), Branko Šuštar (tehn. ur.)
MONOGRAFIJA O
KOSTANJEVIŠKI
OPATIJI
K O STA N JEV IC A — Jutri ob 16.
uri bodo v Lam utovem likovnem
salonu v Kostanjevici odprli razstavo akadem skega slikarja G abrijela H um eka. Na razstavi, ki je
posvečena um etnikovi 80-letnici, bo
o avtorju govoril dr. Jože Kastelic.
Potem bodo v salonu predstavili še
m onografijo Kostanjeviška opatija
1234— 1786 dr. Jožeta M linariča. O
knjigi bo spregovoril akadem ik dr.
Bogo G rafenauer. M onografijo je izdala G alerija Božidar Jakac s
pom očjo Tovarne celuloze in papirja
iz Krškega.