Smeri razvoja političnega sistema soc, samoupravljanja / Kardelj *

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO). PLAČILO NA TRR,
OZIROMA PO DOGOVORU
SLOVENSKA IZDAJA
SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,MEHKE PLATNICE
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

KLJUČ / LOK - K ST 3 - STARE KNJIGE, ANTIKVARNE KNJIGE,STARI UČBENIKI, REDKE KNJIGE, KOMUNIZEM, KOMUNISTI
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Podrobni podatki
Avtor – oseba Kardelj, Edvard, 1910-1979
Naslov Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja / Edvard Kardelj
Vrsta gradiva knjiga
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1977
Izdaja 2. ponatis
Založništvo in izdelava Ljubljana : Komunist, 1977 (Ljubljana : Delo)
Fizični opis 221 str. ; 20 cm
Nekontrolirane predmetne oznake Jugoslavija / politični sistemi / samoupravljanje
UDK 321.74(497.1)
COBISS.SI-ID 4550400
Že omenjena študija Edvarda Kardelja z gornjim naslovom je bila junija 1977 sprejeta na seji predsedstva centralnega komiteja ZKJ kot osnova za aktivnost Zveze komunistov v pripravah na XI. kongres ZKJ, na tem kongresu v juniju 1978 pa sprejeta in potrjena kot temeljna orientacija za nadaljnjo delo na tem področju. Študija je že septembra 1977 izšla v veliki nakladi, kar je omogočilo, da so bila avtorjeva stališča preverjena in podprta v najširši javni razpravi. Marca 1978 je izšla še druga, dopolnjena izdaja, v katero so bile vključene vse pomembnejše dopolnitve prvotnega besedila iz posebne verzije te razprave, ki jo je avtor pod naslovom »Pota demokracije v socializem« popravil za objavo v tujini. Študija izhaja iz uvodne ugotovitve, da so bile s sprejetjem in z uresničevanjem sklepov X. kongresa ZKJ, ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov v zadnjih letih v naši družbi izvedene velike, skorajda revolucionarne spremembe v družbenoekonomskih odnosih, pa tudi na področju političnega sistema. S tem je naša družba dobila mnogo trdnejšo družbenoekonomsko vsebino in strukturo, ki raste iz konkretno obdelanih in utrjenih socialističnih in samoupravnih proizvodnih odnosov. Nadaljnje delovanje naše družbe se bo čedalje manj opiralo na vlogo državnega aparata, vse bolj pa na moč in iniciativo samoupravno združenih in demokratično organiziranih delavcev in vseh delovnih ljudi, ki jih njihovo samoupravno združeno delo s sredstvi v družbeni lasti vse bolj združuje v skupnost svobodnih proizvajalcev.

»Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Toda ne sam kot posameznik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. V teh odnosih mora samoupravno in svobodno obvladati svoje posamezne in splošne družbene odnose ter - v ustreznih demokratičnih organizacijskih oblikah - tudi državo, sistem in politično stranko kot instrumente svojega lastnega samoupravljanja. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo lahko potemtakem samo en cilj - da glede na možnost danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljan.«

Vendar se ta proces krepitve samoupravnega položaja delovnega človeka ne bi mogel razvijati svobodno in s potrebno dinamiko, če se samoupravnim družbenoekonomskim odnosom ne bi pravočasno prilagajal tudi politični sistem v celoti. zato postaja zdaj družbena nadstavba v celoti, posebno pa politični sistem, odločilno vprašanje našega nadaljnjega uspešnega samoupravnega razvoja. Naša družba je sicer s sprejetjem ustave leta 1974 v sistemu socialistične državne oblasti, posebno pa v skupščinskem sistemu, presegla in ukinila večino ostankov političnega sistema buržoazne države, ki si jih socializem v prvih fazah svojega razvoja sposoja od njega, toda z delegatskim sistemom še niso usklajene niti vse druge oblike političnega sistema niti položaj in način delovanja subjektivnih socialističnih sil. Vse to narekuje predvsem tri temeljne naloge:

1. kritično moramo pregledati sedanje stanje našega političnega sistema in sprejeti ukrepe za njeno uskladitev s spremembami v družbenoekonomski in samoupravni strukturi družbe in splošnimi perspektivami, ki jih te spremembe odpirajo razvoju naše socialistične družbe;

2. z ustreznimi ukrepi moramo razširiti in utrditi demokratične odnose demokratično prakso samoupravnega in družbenega odločanja v celoti;

3. v takšnem sistemu samoupravne demokracije moramo jasneje in bolj konkretno opredeliti položaj, vloge in način delovanja subjektivnega faktorja socialistične družbe, zlasti pa način in sredstva uresničevanje vodilne idejne in politične vloge ustvarjalnih sil socialistične družbene zavesti nasploh in Zveze komunistov Jugoslavije še posebej.