# Spomini na partizanska leta 4 - zbral in uredil France Bevk

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178

Podrobni podatki
Naslov Spomini na partizanska leta / zbral in uredil Ferdo Godina [in] France Bevk
Vrsta gradiva dokumentarna literatura
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1946-1949
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Slovenski knjižni zavod, 1946-1949
Fizični opis 1 zv. (loč. pag.) : ilustr.
Drugi avtorji – oseba Godina, Ferdo
Jakac, Božidar, 1899-1989
Bevk, France
Zbirka Prešernova knjižnica. ǂLetnik ǂ[I]-IV
Vsebina Vsebina:

Knj. 4 / zbral in uredil France Bevk. - Tiskano 1949 (Mariborska tiskarna). - 294 str. ; 17 cm. - (Prešernova knjižnica. Letn. IV, 1950). - 80.000 izv.
Opombe Pri 3. in 4. knjigi na nasl. str. navedena zbirka, podatki o založništvu navedeni v kolofonu
Samo zv. 1 in 3: SSMULJ: K 5448/1,3
UDK 821.163.6-94
940.53(497.13)
92
COBISS.SI-ID 21206017

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,
MEHKE PLATNICE,ŽEPNA IZDAJA
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - SP TV
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE
PRIJETNO IN POCENI POČITNIŠKO BRANJE,IDEALNO ZA PLAŽO,DOPUST

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠA VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Bevk, France (1890–1970)
Njegov obsežni literarni opus za odrasle in mladino zajema pesniška, dramska, pripovedna besedila, filmske scenarije, potopise idr. Zlasti v povestih in romanih je tematiziral življenje Slovencev na Primorskem, posebno v času fašizma. Umetniški vrh je dosegel z romanom Kaplan Martin Čedermac, v katerem je obsodil raznarodovanje in krepil slovensko narodno zavest pod fašizmom.

BEVK, France (psevdonimi Fr. Serafin Bogdanov, Sarafinov, Jablanko, Radoslav Bevk, Rado, Volarjev France, France Seljak, Esar Vano, Fran B., Radoslav B., Ivan Bežnik, Jože Jeram, C. Cej, Tone Čemažar, Jernej Jereb, Pavle Sedmak, Jerko Jermol, Ivan Lesjak, Čuk na pal'ci, Jože Gorički, Ivan Seljan, Jan K-s, Jaka, Spaka idr.; šifra R. B.), pisatelj, akademik (r. 17. 9. 1890, Zakojca; u. 17. 9. 1970, Ljubljana, pokopan v Solkanu). Oče Ivan, čevljar, mati Katarina, r. Čufer. Sinova Vasja Ocvirk, pisatelj in Marjan Bevk, gledališki režiser, vnukinja Alida Bevk, igralka.

Rojen je bil v bajtarski družini. Po končani ljudski šoli je bil nekaj časa vajenec pri trgovcu Kušlanu v Kranju, od koder se je vrnil domov in opravljal domača kmečka dela. Po nasvetu cerkljanskega dekana Franca Knavsa je 1907 odšel na učiteljsko pripravnico v Podgori pri Gorici in začel še istega leta obiskovati učiteljišče v Kopru in Gorici. Po maturi 1913 je nastopil učiteljsko službo v Orehku pri Cerknem. Zaradi črtic s protivojno tendenco (npr. v Dom in svet, 1914) je postal politično sumljiv (dobil je oznako p. v., preiskava je bila na njegovem domu in na uredništvu Doma in sveta) in 1916 premeščen v Novake. Kot dijak je bil zavrnjen na treh naborih, a 1917 kljub temu vpoklican v vojsko na vzhodni fronti v Galiciji in Bukovini. Poleti 1918 je bil pri svojem polku v Gornji Radgoni, razpad Avstro-Ogrske pa je dočakal na oficirskem tečaju v Piliscsabi pri Budimpešti. Jeseni 1918 se je vrnil na Cerkljansko. 1919−20 je delal v uredništvu Večernega lista in Slovenca v Ljubljani. Konec 1920 se je vrnil na Primorsko, kjer je urejal Mladino (1921−22), postal soustanovitelj Naše založbe in urednik Goriške straže (1921−22), 1923−26 je bil urednik satiričnega lista Čuk na pal'ci, dopisnik kulturne rubrike Edinosti ter ravnatelj Narodne knjigarne in papirnice. 1926 je bil zaradi satiričnih dovtipov Deset zapovedi za rekrute, objavljenih v Čuku na pal'ci, obsojen na štiri mesece zapora. 1927 je urejal publikacije Goriške matice, sodeloval v uredništvu Književne založbe Luč in postal sourednik Našega glasu v Trstu, kamor se je konec leta tudi preselil. Že spomladi 1928 je bil iz Trsta pregnan, nastanil se je v Gorici in 1929 prevzel uredništvo Luči ter Biblioteke za pouk in zabavo. Zaradi kulturno-prosvetne dejavnosti med Slovenci na Primorskem pod fašistično zasedbo je bil večkrat zaprt in 1930 obsojen na dve leti hišnega pripora. Spomladi 1934 je bil obsojen na tri leta konfinacije na otoku Ventotene pri Neaplju, vendar so ga po štiridesetih dneh izpustili. Udeležil se je kongresov PEN-klubov v Barceloni (1936), Parizu (1937) in Pragi (1939). Junija 1940 je bil ponovno zaprt in interniran (Pisticci v Lukaniji, Colfiorito v Umbriji in Isernio pri Campobassu do oktobra 1941)
Znova je bil zaprt v Gorici (1942−43), od koder je po kapitulaciji Italije odšel v partizane. Postal je eden od voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem: bil je član AVNOJ in predsednik PO OF za Slovensko primorje od novembra 1943, od februarja 1944 član IO OF in predsedstva SNOS, septembra 1944 je postal predsednik PNOO za Slovensko primorje in Trst. Po osvoboditvi je bil v Trstu izvoljen za predsednika Slovansko-italijanske antifašistične unije za Julijsko krajino in bil član posebne delegacije PNOO za Trst in Slovensko primorje na pariški mirovni konferenci (1946). Od 1947 je živel v Ljubljani, postal je podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS (do 1953) in tudi pozneje opravljal politične funkcije (mdr. je bil večkratni republiški in zvezni poslanec v Beogradu, član vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije). 1950 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev – to funkcijo je opravljal dva mandata – 1952−62 je bil podpredsednik Slovenske matice, od 1953 je bil redni član SAZU, 1960–66 je bil tajnik njenega razreda za umetnosti.