Svet med vojnama : [1918-1939] / Metod Mikuž *

Teme
Svetovna zgodovina | 1917-1939 | svet med vojnama | revolucija | mirovna konferenca | državljanska vojna | svetovna kriza

POCENI POŠČITNIŠKO BRANJE + BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG.
(ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO ) *. PLAČILO NA TRR, OZIROMA PO DOGOVORU
SREDNJE OHRANJENO

Podrobni podatki
Avtor – oseba Mikuž, Metod, 1909-1982
Naslov Svet med vojnama : [1918-1939] / Metod Mikuž ; [slike izbral Mirko Stiplovšek ; kronološki pregled sestavil Avguštin Pirnat]
Vrsta gradiva knjiga
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1966
Založništvo in izdelava Ljubljana : Mladinska knjiga, 1966 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
Fizični opis 210 str., [16] str. pril. ; 18 cm
Drugi avtorji – oseba Stiplovšek, Miroslav, 1935-2025 (urednik)
Pirnat, Avguštin (avtor dodatnega besedila)
Zbirka ǂKnjižnica ǂKozmos ; ǂzv. ǂ22
Opombe Dodatek k nasl. na ov.
Kronološki pregled / sestavil Avguštin Pirnat: str. 200-[211]
Predmetne oznake Svetovna zgodovina -- 1917-1939
Nekontrolirane predmetne oznake svet med vojnama / revolucija / mirovna konferenca / državljanska vojna / svetovna kriza
UDK 94(100)"1917-1939"
COBISS.SI-ID 217089

KLJUČ / LOK - K ST 1 / POCENI ROMANI, USPEŠNICE, STAREJŠE KNJIGE,
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Metod Mikuž, slovenski zgodovinar, * 22. december 1909, Prečna, † 9. april 1982, Ljubljana.

Metod Mikuž se je rodil na v družini vernega katoliškega učitelja na Prečni. Po osnovnem šolanju je odšel na klasično gimnazijo v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu. Tam je leta 1931 maturiral in se potem vpisal na študij teologije, ki ga je zaključil leta 1936. Škof Rožman ga je leta 1935 posvetil v duhovnika, nato je najprej bil nekaj časa njegov tajnik. Že pred tem je bil ordiniran. Do leta 1940 je bil kaplan v Mengšu, Trebnjem in Kočevju. Ob delu je pripravljal tudi disertacijo s katero je bil aprila 1941 promoviran za doktorja teologije, pravnozgodovinske skupine. Naslov disertacije je bil Vrsta stiskih opatov: doneski k zgodovini stiske opatije. Od 1940 je študiral zgodovino. Zaposlil se je v škofijskem arhivu kot pomožni arhivar. Delo je opravljal do pozne jeseni 1942, ko konec decembra odšel v partizane. V času okupacije je veljal za suspendiranega. Bil je prvi duhovnik, ki je odšel v partizane. Prevzel je delo verskega referenta pri Glavnem štabu NOV in POS. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil izvoljen v Slovenski narodnoosvobodilni odbor, kasneje preimenovan v Slovenski narodnoosvobodilni svet. Bil je član slovenske delegacije na zasedanju AVNOJ v Jajcu konec novembra 1943, kjer je bil izvoljen v predsedstvo AVNOJ. Ob koncu vojne je zapustil duhovniški stan. Zadnjič je maševal 14. maja 1945, ko je v ljubljanski stolnici vodil mašo zadušnico za padle v vojni. Po koncu vojne se je odločil za študij zgodovine, ki ga je zaključil marca 1946. Novembra 1946 je bil z disertacijo Topografija stiške zemlje, promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti. Mikuž je bil julija 1947 imenovan za izrednega profesorja zgodovine narodnoosvobodilnega boja. To je bila prva stolica za to obdobje na kateri od jugoslovanskih univerz. Nastopno predavanje je bilo oktobra 1947. Vsebina tega predavanja je bil Zbor odposlancev v Kočevju. Za rednega profesorja (za zgodovino po prvi svetovni vojni) je bil izvoljen leta 1956. Mikuž je bil dekan Filozofske fakultete od 1958 do 1960. Za svoje delu na Univerzi je bil dve leti po upokojitvi, 1979, leta 1981 imenovan za zaslužnega profesorja. Mikuž je raziskoval slovensko zgodovino 20. stoletja, predvsem čas med obema svetovnima vojnama in drugo svetovno vojno. O medvojnem času je objavil prvi podroben pregled v knjigi Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji (1965). Najobsežnejši pregled zgodovine narodnoosvobodilnega boja pa je Pregled zgodovine narodnoosvobodine borbe v Sloveniji, ki je v petih delih izšlo med leti 1960 in 1973.

Mikuž je bil nekaj let po vojni tudi politično aktiven kot (ljudski) poslanec, kasneje pa postal do oblasti precej kritičen. Mikuž je prejel Kidričevo nagrado (1974) in nagrado AVNOJ (1980) ter bil nosilec Partizanske spomenice 1941.