I to da se zna / Vlada Zečević - Krupanj, Srbija, NDH, NOB, - srbsko *

In naj se ve Vlada Zečević.
Teme
Krupanj | Srbija | Neodvisna država Hrvaška | Bosna in Hercegovina | Slovenija | Črna gora | 1941-1943 | narodnoosvobodilni boj | spomini | Avnoj
Pravoslavni duhovnik je najprej prisegel kralju in domovini,
šel v vojno z Dražo, potem je prešel k Titu, postal njegov policijski minister.

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO PO SLOVENIJI).
PLAČILO NA TRR. OZIROMA PO DOGOVORU

državljanska vojna v srbiji,
pop v vrstah komunistov,
boj srbov proti komunistom,
komunistični teror nad srbskim narodom po vojni

SRBSKA IZDAJA
LEPO OHRANJENA KNJIGA ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )
SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE.
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)
KLJUČ / LOK - S1D V / NAJBOLJ BRANE KNJIGE, POCENI KNJIGE ZA NA DOPUST, PLAŽO,...
USPEŠNICE ,KLASIKI,DOBRA KNJIGA


Podrobni podatki
Avtor – oseba Zečević, Vlada
Naslov I to da se zna / Vlada Zečević
Vrsta gradiva dokumentarna literatura
Ciljna skupina leposlovje za odrasle
Jezik srbski
Leto 1968
Založništvo in izdelava Zagreb : Naprijed, 1968
Fizični opis 270 str. ; 20 cm
Predmetne oznake SGC Krupanj -- Srbija
Neodvisna država Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Slovenija
Črna gora
1941-1943
Nekontrolirane predmetne oznake narodnoosvobodilni boj / spomini / Avnoj
UDK 94(497.1)"1939/1945"(093.3)
821.163.41-94
COBISS.SI-ID 102509831

POP VLADO ZEČEVIĆ O IZDAJI ČETNIKOV

Pop Vlada je zaradi pouka in sporočila poudarjal, da je treba vse vedeti in ničesar ne pozabiti, avgusta 1942 v članku, ki ga je napisal za »Vojaško-politično revijo« Vrhovnega štaba, predstavil umazano vlogo četnikov. v Srbiji, ki jo je osebno izkusil kot pripadnik enot Draže Mihailovića, pa tudi njegova razmišljanja o ciljih četnikov, o tem, za koga se borijo:
»O četnikih ne govorim in ne pišem iz osebnega sovraštva, ampak zaradi potrebe, da bi široke množice spoznale pravo resnico. Od začetka upora sem kot pristaš vojaško-četniškega odreda v Podrinskem okraju, predvsem pa v Radjevini, lahko spremljal delo četnikov in ugotavljal, kaj so delali in počeli.
Skoraj vsi ravnogorski oficirji so imeli izrecno povelje Draže Mihailovića, naj se ne spuščajo v odkrit boj z okupatorjem in ne sodelujejo s partizani v skupnem boju proti Nemcem. Takšno povelje nam je osebno prinesel Dražin zastopnik Toma Maksimović, pozneje komisar za begunce pod Nedićevo vlado. Potem se je Maksimović hvalil, da je Draža denar za četnike dobival osebno od Milana Nedića.
Zadnje dni oktobra 1941, po dogovoru Draže Mihailovića z Nemci in Nedićem, nam je Georgije Bojić prinesel ukaz, v katerem je Draža napovedal vojno komunistom in ukazal svojim enotam, naj ukrepajo proti njim.
Za kakšne ideale in cilje se borijo četniki in proti komu se borijo? Vele: borijo se za kralja in domovino, za svojo vero. Borijo se za kralja, ki so ga iz države izgnali četniški zavezniki: Nemci, Italijani in ustaši. Borijo se za svojo domovino, ki so jo njihovi zavezniki zasužnjili, oropali, požgali in pobili nedolžno prebivalstvo. Borijo se za svojo vero, njihovi zavezniki pa so ubijali in izganjali srbske duhovnike ter rušili, oskrunili in požigali cerkve.
Ta bratomorni boj, ki so ga začeli četniki, se nadaljuje. Samo, mi znamo ločiti sprte ljudi od propadlih četniških voditeljev. Četniki, ki niso okrvavili rok proti bratom partizanom, imajo prostor pri nas in jih pozdravljamo in jih bomo sprejeli v vrstah Narodnoosvobodilne vojske.
Tako kot neusmiljeno uničujemo osovražene okupatorje in ustaše, bomo uničili tudi vse četniške voditelje, vključno z glavnimi kolovodji Dražo, Pećancem in drugimi. In londonska begunska vlada, ki je zlonamerno prispevala k povečanju količine prelite krvi naših ljudi, se ne bo smela vrniti v Jugoslavijo niti z belo zastavo. V Jugoslaviji ni prostora za čudake in izdajalce. V tem boju, v katerem je padel cvet jugoslovanske mladosti, smo nepošteno prelivali kri, vendar ne za Veliko Srbijo, niti za Veliko Hrvaško, kot hočejo ustaši, ampak za enakopravnost in svobodo vseh narodov Jugoslavije. Zmagali bomo!”