** Ukradeni otroci / Stane Terčak * - (deportacije,zločini,...)

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO - TISKOVINA)
PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU. 041 625 178

Prvo zgodovinsko in pričevanjsko delo o ukradenih otrocih, v katero je bil vključen tudi seznam skoraj vseh aretiranih oseb, odraslih in otrok, v Celju avgusta 1942, je leta 1962 napisal Stane Terčak.

Podrobni podatki
Avtor – oseba Terčak, Stane
Naslov Ukradeni otroci / Stane Terčak
Vrsta gradiva knjiga ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1973
Izdaja 2., izpopolnjena izd.
Založništvo in izdelava V Ljubljani : Borec, 1973 (v Ljubljani : ČGP Delo)
Fizični opis 475 str., [1] f. pril. : ilustr. ; 21 cm
Opombe Resumé ; Summary ; Zusammenfassung
Nekontrolirane predmetne oznake Slovenija / druga svetovna vojna / otroci / nacistične deportacije / vojni izgnanci
UDK 94(497.4)"1941/1945"
314.745.25-053.2(497.4)"1941/1945"
COBISS.SI-ID 7971073

SOLIDNO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - S4D
USPEŠNICE ,KLASIKI ,NAJBOLJ BRANE KNJIGE

Izraz »ukradeni otroci« je prvi uporabil Stane Terčak v svoji knjigi z istim naslovom.1To so bili otroci, mlajši od osemnajst let, borcev in aktivistov narodnoosvobodilne borbe (NOB) na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem v letih 1941 in 1942, ki so jih nacisti avgusta 1942 odvzeli staršem. Otroke so odpeljali v taborišča v Nemčiji na prevzgojo in prisilno delo. Ločevanje otrok od njihove matične družine je potekalo v skladu z navodili šefa nemške policije Heinricha Himmlerja z dne 25. junija 1942.2 Navodila so bila del povelja za izvedbo akcij proti partizanom in njihovim podpornikom na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem. Starši so bili predvideni za uničenje: matere so bile poslane v uničevalno taborišče Auschwitz, očete pa so večinoma postrelili kot talce ali pa prav tako poslali v uničevalno taborišče. V dveh avgustovskih akcijah so nacisti nasilno odvzeli približno 600 otrok, mlajših od osemnajst let. Po rasnem pregledu so jih poslali v pred-hodno taborišče Frohnleiten pri Gradcu.3 Najmlajše so poslali v domove organizacije Lebensborn, katere osnovni namen – poleg vodenja ustanov za prevzgojo »rasno čistih otrok« drugih narodnosti – je bila tudi skrb za čistost arijske rase in pospeševanje rojstva nemških otrok. Pravo identiteto ukradenih dojenčkov so vseskozi skrbno varovali, zato se je za mnogimi izgubila sled. Starejši otroci so bili poslani v posebna taborišča za pre-vzgojo. V taboriščne kartoteke so bili otroci vpisani kot »Elternlos«, otroci brez staršev.4Tisti ukradeni otroci, ki so se po vojni vrnili v Jugoslavijo, so s seboj prinesli svoje zgodbe, čustvene rane in zdravstvene težave zaradi prestanega trpljenja v otroških taboriščih. Vrnili so se na porušene domove, takoj poprijeli za delo in dali svoj prispevek družbi. Tisti, ki so po starših podedovali kmetijo, so morali namreč že prvo leto po vojni prispevati t. i. obvezno oddajo.5 Država je na različne načine sicer poskušala blažiti nji-hovo nadaljnjo pot, vendar je sredstev primanjkovalo in so se večinoma morali zanesti le nase. Vse to pa je postalo tudi del (ne)reševanja njihovega statusa. Vsi poskusi izenačitve njihovega statusa s statusom borcev NOB pred 9. septembrom 1943 glede socialnoz-dravstvenih pravic so bili neuspešni.6 Na začetku sedemdesetih let so nekdanji ukradeni otroci začeli pravni boj za priznanje omenjenega statusa in razkrivali svoje boleče izku-šnje iz otroštva. Njihov pravni status je uredila šele samostojna država Slovenija. Živi so tudi spomini »pozabljenih otrok – žrtev vojnih in povojnih pobojev«,7 za katere je širša javnost izvedela šele po osamosvojitvi Slovenije. To so bili do štirinajst 1 Stane Terčak, Ukradeni otroci (Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1973), 5. 2 »Himmlerjev odlok,« v: Taboriščniki ukradeni otroci: 60-letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc (Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002), 12, 13. Več o ločevanju otrok od njihovih matičnih družin na Gorenjskem, kjer je bila situacija drugačna kot na Spodnjem Štajerskem, gl. Dunja Dobaja in Vladimir Prebilič, »Ukradeni otroci in na silo odpeljani otroci,« Studia Historica Slovenica 16 (2016): 499−525.3 Ibidem, 502.4 Ibid.5 Janko Kostnapfel, »Pretresljivi kriki mater,« v: Taboriščniki ukradeni otroci: 60-letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc (Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002), 51. 6 Dobaja in Prebilič, »Ukradeni otroci,« 524.7 Uporabljam termin iz vira (op. avtorice). SI ZAC/0981, SIG. 9, Dopisi civilne družbe Celje Državnemu zboru RS v zvezi z reševanjem zahtev Teharskih otrok, Zahteve pozabljenih otrok – žrtev vojnih in povojnih pobojev, 26. 4. 1994.