# Urbarji gospoščine Hrastovec 2 : 1555-1848 / Marija Hernja Masten

Teme
urbarji | Hrastovec | arhivsko gradivo - 2. knjiga

Podrobni podatki
Avtor – oseba Hernja-Masten, Marija
Naslov Urbarji gospoščine Hrastovec : 1555-1848 / Marija Hernja Masten ; [prevodi v ne. in an. Nada Jurkovič]
Vrsta gradiva znanstvena monografija
Ciljna skupina neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1993
Založništvo in izdelava Ptuj : Zgodovinski arhiv, 1993 (Ptuj : Ptujska tiskarna)
Fizični opis 1zv. (str. 267 do 534 ) : ilustr. ; 22 cm
Drugi avtorji – oseba Jurkovič, Nada (prevajalec)
Drugi avtorji – korporacija Zgodovinski arhiv (Ptuj)
Zbirka Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj ; ǂzv. ǂ5. Inventarji ; 5
Opombe 200 izv.
Kazalo
Povzetek ; Zusammenfassung ; Summary
Nekontrolirane predmetne oznake urbarji / Hrastovec / arhivsko gradivo
UDK 347.236.2(497.12 Hrastovec)"1555/1848"
930.255(497.12 Hrastovec)"1555/1848"
COBISS.SI-ID 32225793

Urbar je v osnovi popis zemljiške posesti ter z njo povezanih dohodkov in pravic. Izraz izhaja iz starovisokonemške besede »urberan« oz. srednjevisokonemške besede »erbern«, ki pomeni dajati donos. Mišljen je donos od zemlje, v prvi vrsti pridelek, katerega del pripada zemljiškemu gospodu kot gospodarju zemljišča. Na tem zemljišču živita in se z obdelovanjem zemlje preživljata kmet podložnik in njegova družina. Življenjska doba urbarjev je tesno povezana z obstojem fevdalnega družbenega reda, kot ga je vzpostavila frankovska kraljeva dinastija Karolingov (od 751 do 911 oz. 987). Prvi zapisi urbarialne narave so izpričani v 6. oz. 7. stoletju, nastanek zadnjih pa sega v 19. stoletje. V avstrijskem cesarstvu je obdobje urbarjev izzvenelo z zemljiško odvezo leta 1848. Takrat je prišlo do odprave fevdalnih odnosov oz. obveznosti, ki so izhajale iz razmerij med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki. V slovenski Istri, ki je do leta 1797 spadala pod Beneško republiko, urbarjev niso poznali. Tu je prevladoval kolonat – sistem zakupništva s koreninami v rimskem cesarstvu pozne antike.

POŠTNINO PLAČA KUPEC, PLAČILO NA TRR, MOŽEN TUDI OSEBNI PREVZEM
041 625 178
LAHKO PO POŠTI ALI PREKO BREZ SKRBI !
LEPO OHRANJENO, NOTRANJOST LEPA, MEHKE PLATNICE , TEŽA 0,5 KG.
LAHKO PO POŠTI ALI PREKO BREZ SKRBI !
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
LOK - KZ ZR / SLOVENIJA, ZGODOVINA, REVIJE, ČASOPISI
PRIROČNIKI, VODNIKI,
NAJBOLJ BRANE KNJIGE, REDKE KNJIGE,...

SLIKE SO AVTORSKO ZAŠČITENE
PRI VAŠEM SPOROČILU PROSIM NAPIŠITE ŠE VAŠ KONTAKT(TELEFON,MAIL,..)

Življenjepis
Rojena je bila v znani obrtniški družini Hernja v Ormožu, ki se je leta 1955 preselila na Ptuj. Njen oče je bil poznan kot zadnji ptujski lončar. Obiskovala je tedanjo Osnovno šolo Toneta Žnidariča (današnja Mladika), nato ptujsko gimnazijo in leta 1969 maturirala. Leta 2007 je ob delu diplomirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Vso svojo aktivno delovno dobo (1971–2011) je bila zaposlena kot arhivistka v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bila njena poglavitna dejavnost skrb za starejše arhivsko gradivo. V okviru svojega znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje in obdelava obeh ohranjenih ptujskih statutov (1376 in 1513), za katera so izdali tudi faksimile. Pod njenim vodstvom so na temo ptujskih statutov izvedli več znanstvenih simpozijev, izdali zbornik razprav in različne publikacije. Raziskala je tudi pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Kot urednica zbornikov je sodelovala s številnimi društvi (PGD Ptuj, Lovska družina Leskovec, NK Drava Ptuj idr.) ter občinami in kraji (Žetale, Cirkulane, Kidričevo, Središče ob Dravi idr.). Mnogim osnovnošolcem, dijakom in študentom je pomagala pri pripravi raziskovalnih nalog. Prizadevala si je tudi za popularizacijo in prepoznavnost arhivske stroke na Ptuju in v širšem slovenskem prostoru, med letoma 1996 in 1998 pa je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije.

Ob znanstveno-strokovnem delu je ves čas aktivna tudi na področju kulture in turizma. Je soustanoviteljica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki ima poudarek na bogati srednjeveški zgodovini Ptuja, v sklopu zgodovinskih mest sodeluje pri prireditvi imenovani Prangerjada, v okviru društva Poetovio 69 vključuje znanstvena in strokovna spoznanja tujih in domačih predavateljev v turistično prireditev Rimskih iger, izbira in oblikuje zgodovinske osebnosti za prince karnevala na ptujskem kurentovanju, aktivna pa je tudi kot turistična vodnica.

Leta 2013 je zaradi izjemnih dosežkov pri ustvarjanju bogatega bibliografskega opusa in zaslug pri pomenu, promociji ter razvoju Mestne občine Ptuj postala častna občanka.