# Z ranjenci prek Sutjeske - Dr .Nikola Nikolić

BREZPLAČNA POŠTNINA PRI NAKUPU VSAJ TREH KNJIG. (ZA NAVADNO POŠTO, OZIROMA TISKOVINO).PLAČILO NA TRR.OZIROMA PO DOGOVORU 041 625 178

Podrobni podatki
Avtor – oseba Nikolić, Nikola, 1896-
Naslov Z ranjenci prek Sutjeske : iz dnevnika partizanskega zdravnika / Z ranjenci prek Sutjeske : iz dnevnika partizanskega zdravnika / Nikola Nikolić ; [prevedel Bogdan Gradišnik]
Vrsta gradiva dokumentarna literatura ; neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1982
Založništvo in izdelava Ljubljana : Partizanska knjiga, 1982 (v Ljubljani : "Tone Tomšič")
Fizični opis 385 str., [16] str. pril. ; 21 cm
Drugi avtorji – oseba Gradišnik, Bogdan
Bohanec, Franček, 1923-2010
Snoj, Jože
Šefic, Bogomir
Grabeljšek, Brane
Vsebina Poročila: Franček Bohanec, Borec 1983 št.6/7 str.483-485. - Brane Grabeljšek, Delo 14.X.1982 št.240 str.10. - Jože Snoj, Delo 10.III.1983 št.57 str.14. - Bogomir Šefic, Dnevnik 26.III.1983 št.83 str.12
Opombe Zvd. na spojnih listih
4.000 izv.
Zdravnik, revolucionar, pisatelj / Brane Grabeljšek: str. 381-385
Predmetne oznake Zgodovina NOB – Sutjeska – Jugoslavija – 1941-1945
UDK 94(497.15)"1943"
929 Nikolić N.
821.163.41-94
COBISS.SI-ID 30180864

LEPO OHRANJENA KNJIGA, ,NOTRANJOST ZELO LEPO OHRANJENA,TRDE PLATNICE,Z OVITKOM
POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE,
ČE VZAMETE VSAJ TRI KNJIGE IN PLAČATE NA TRR ALI Z GOTOVINO JE POŠTNINA B R E Z P L A Č N A
(razen kadar je posebno označeno da poštnino plača kupec )

LOK - KF NOVA

Spomladi 1943 je prišlo do zloma nemško-italijanske fronte v Afriki, medtem ko je Hitler
skušal reševati situacijo na Balkanu, ki mu je ušla izpod nadzora. Pričakoval je namreč
nenaporno aneksijo Jugoslavije in njeno priključitev k Trojnemu paktu, vendar je naletel na
odpor. Če bi se tako zavezniki izkrcali na Jadranu, bi jih pozdravile Titove divizije, ki bi se že
tako močne še okrepile. Temperatura v sobanah »Volčje jame« diktatorja Tretjega rajha je
naraščala, zato so sprejeli odločitev, da je treba partizane kot nevarne nasprotnike po hitrem
postopku uničiti – to je bilo vodilo na območju Balkana vodilnega nemškega generala
Alexandra Löhra.
Bitka na Sutjeski je trajala od 15. maja do 16. junija 1943. Šlo je za skupen napad sil Osi, ki so
želele uničiti partizanske sile ob reki Sutjeski v jugovzhodni Bosni. Neuspeh te ofenzive je
postavil mejnik za tedanjo Jugoslavijo v drugi svetovni vojni. Ker prejšnja nemška operacija -
Fall Weiss (bitka na Neretvi)– ni bila uspešna, so Nemci maja začeli novo – t. i. operacijo
Schwarz (znana tudi kot peta sovražnikova ofenziva) z enakimi cilji kot prejšnjo, tj. uničiti
partizansko vojsko in aretirati njenega voditelja, Josipa Broza Tita.
Zaradi boljših začetnih položajev so sile Osi takoj dobile prednost in obkolile partizane z vseh
strani ter jih popolnoma izolirale na Durmitorju (planota v severni Črni gori), ki sta jo z vsake
strani po ena obdajali reki Tara in Piva. Partizani so se bili tako primorani boriti v dober
mesec dolgi bitki kljub nemški popolni tako številčni kot tudi položajski nadvladi. 28. maja
1943 se je s padali v neposredno bližino fronte spustila tudi prva britanska vojaška misija pri
Titovem vrhovnem štabu
Po nekajkratnih neuspešnih prebojih na jug in vzhod, v Srbijo, se je Glavni štab odločil, da se
partizanske enote razdelijo v dve skupini: prva skupina, kjer je bil tudi Glavni štab, naj bi
poskušala s prebojem na zahod, medtem ko naj bi se črnogorske divizije in ranjenci poskušali
prebiti na jug in vzhod. V začetku junija so sile NOVJ (Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije)
pri Tjentištu prešle reko Sutjesko, vendar so imele dalmatinske brigade, ki so ščitile smer
načrtovanega preboja, velike izgube in so se bile prisiljene umakniti. S tem so se sile NOVJ
znašle v dolini Sutjeske v celoti obkoljene in v brezizhodnem položaju
Ključni trenutek bitke predstavlja (samovoljna) odločitev Koča Popovića, komandanta 1.
proletarske divizije, ki je neskladno s Titovim ukazom s svojo divizijo 9. junija 1943
samovoljno zasedel položaje na Zelengori in na severu, ne da bi (zaradi nedelujočih radijskih
postaj) obvestil Glavni štab, celo poslal Prvo proletarsko brigado komandanta Danila Lekića z
nalogo poiskati možno mesto preboja. V jutranjih urah 10. junija je Prva proletarska brigada
odprla vrzel v nemškem obroču, kasneje pa jim je sledila še glavnina