Tehnika v vsakdanjem življenju 1 in 2 / Anton Kuhelj (2,99€ kos) *

PRVA IN DRUGA KNJIGA VSAKA 2,99€, MOŽEN POSAMEZEN NAKUP
LETALA,LADJE,ŽELEZNICA,.....

,SOLIDNO OHRANJENO ,POGLEJTE ŠE OSTALE MOJE KNJIGE, ČE VZAMETE VSAJ TRI IN PLAČATE NA TRR JE POŠTNINA BREZPLAČNA
LOK - V2 - 2X (2X2)


Podrobni podatki
Avtor – oseba Kuhelj, Anton, 1902-1980
Naslov Tehnika v vsakdanjem življenju / spisal Anton Kuhelj
Drugi naslovi Tehnika
Vrsta gradiva priročnik
URL medijskega objekta neleposlovje za odrasle
Jezik slovenski
Leto 1960-1962
Založništvo in izdelava Celje : Mohorjeva družba, 1960-1962
Fizični opis 2 zv. : ilustr. ; 21 cm
Vsebina [1]. - 1960 ([Celje] : Mariborska tiskarna). - 173 str.; [2]. - 1962 (Celje : Celjski tisk). - 111 str.
Opombe Redna knjiga za ude Mohorjeve družbe
Predmetne oznake Tehnika -- Priročniki
UDK 62(035)
COBISS.SI-ID 2371841

Podrobni podatki
Avtor – oseba
Kuhelj, Anton, 1902-1980
Naslov
Tehnika v vsakdanjem življenju / spisal Anton Kuhelj
Drugi naslovi
Tehnika
Vrsta gradiva
priročnik ; neleposlovje za odrasle
Jezik
slovenski
Leto
1960
Založništvo in izdelava
Celje : Mohorjeva družba, 1960-1962
Fizični opis: ilustr. ; 21 cm
Vsebina
Vsebina:
[1]. - 1960 ([Celje] : Mariborska tiskarna). - 173 str.
[2]. - 1962 (Celje : Celjski tisk). - 111 str.
Opombe
Redna knjiga za ude Mohorjeve družbe
Predmetne oznake
Tehnika – Priročniki
UDK
62(035)
COBISS.SI-ID
2371841

Anton Kuhelj se je rodil 11. novembra 1902 na Opčinah pri Trstu, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa nato v Trstu in Kranju, kjer je 1922 tudi maturiral. Po končani srednji šoli se je vpisal na Oddelek za elektrotehniko Tehniške fakultete ljubljanske univerze, kjer je 1927 diplomiral. Po odsluženem vojaškem roku je 1928 postal suplent na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, štiri leta zatem pa profesor mehanike in elektrotehnike. L. 1933 je bil izbran za docenta teoretične mehanike na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob pedagoškem delu je nadaljeval doktorski študij in 1936 doktoriral z disertacijo O elastični stabilnosti krivih plošč. Že 1938 je na omenjeni fakulteti postal izredni profesor, 1946 je bil izvoljen v rednega profesorja in je na tem mestu ostal vse do upokojitve 1976. Po razcepitvi Tehniške fakultete (1960) je najprej deloval na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, nato pa na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot predavatelj je gostoval na številnih mednarodnih univerzah in fakultetah tedanje Jugoslavije. Med drugim je bil tekom svojega plodovitega delovanja tudi dekan Tehniške fakultete in rektor Ljubljanske univerze (1954–1956). L. 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 1973 prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Bil je tudi zaslužni profesor in častni doktor Univerze v Ljubljani. Kuhelj je v času svojega delovanja napisal zajetno število strokovnih člankov, predvsem za publikacije Applied Mechanics Review, Zentralblatt für Mathematik ter Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik in izdal 5 univerzitetnih učbenikov in 4 poljudne knjige iz mehanike. 31. junija je njegovo izjemno delovno in znanstveno plodno življenje prekinila prometna nesreča.

Anton Kuhelj se je že v mladosti navduševal nad mehaniko in tehniko, saj se je namreč zavedal, da nas le ta spremlja na vseh področjih vsakdanjega življenja. Svoje dobro poznavanje tehnike je širšemu krogu bralcev na razumljiv način predstavil v svojih dveh knjigah Tehnika v vsakdanjem življenju, ki sta izšli v redni knjižni zbirki celjske Mohorjeve družbe 1960 in 1962. Obe deli sta bili v širšem krogu bralcev izjemno dobro sprejeti, saj je Kuhelj na odličen, luciden in razumljiv način znal razložiti osnovne principe delovanja kompleksnih tehničnih mehanizmov. Bil je eden izmed ključnih stebrov slovenske mehanike in vzor vsem mlajšim raziskovalcem, ki smo imeli priložnost sedeti na njegovih odličnih predavanjih, ki jih je znal popestriti s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja.

Poleg intenzivne tehnično-znanstvene dejavnosti je bil tudi naš največji strokovnjak za letalske konstrukcije in eden izmed začetnikov slovenskega letalstva. Bil je prvi, ki je konstruiral prva slovenska šolska, športna in turistična letala manjših velikosti. Letalstvu se je začel intenzivnejše posvečati ob koncu dvajsetih let, ko je pri nas prvi vpeljal v projektiranje in konstruiranje letal sodobne aerodinamične in trdnostne metode. L. 1929 je napravil trdnostne izračune za letalo "Lojze" inženirja Stanka Bloudka, graditelja planiške skakalnice, 1933 pa se je že lotil načrtovanja svojega prvega motornega letala – dvokrilnega enoseda z imenom Janez, ki je prvič poletelo 1935. Že naslednje leto je začel delati na svojem drugem letalu – enosedežnem nizkokrilcu z imenom Tonček, ki je 1937 že tudi poletelo. Po njegovih načrtih je nastalo prvo jugoslovansko štirisedežno letalo, ki je prvič poletelo v začetku 1955.

V skoraj tridesetih letih, v katerih je ves svoj prosti čas posvečal projektiranju in konstruiranju letal, je ustvaril vrsto uspešnih letal, lahke motorne enosedežne dvokrilnike KS-1 Janez, KS-1b Janez II in KS-1c, enokrilnike KS-2 in KS-2b Tonček ter SVEP Tse-tse in SVEP Minima, jadralno letalo Inka v več različicah, vojaški šolski dvosedežnik Alka in štirisedežni turistični ramenokrilnik LK-1 in LK-2. Poleg konstruktorstva se je vse do konca življenja ukvarjal tudi s teoretičnim znanstvenim delom v aerodinamiki, letalski mehaniki in trdnosti ter o tem objavljal številne razprave doma in v tujini. Po besedah Sandija Sitarja je Kuhelj: »uvedel v konstruiranje letal dosleden znanstveno-inženirski pristop in je tako končal prejšnjo pionirsko fazo, ki se je zvečina opirala na občutke in izkušnje. Pri tem delu je moral izhajati iz skromnih gmotnih razmer, kljub temu pa je skušal dosegati mednarodno raven, kar je lahko zmogel le strokovnjak vrhunskih sposobnosti in znanja«.